Potovanje na Nizozemsko

Pristne nizozemske alternative Amsterdamu

Amsterdam je poznan po umetnosti, Ani Frank, kanalih, kolesih, tulipanih in kajenju marihuane. Zanimiva mešanica kulture, gastronomije in svobodnega življenjskega sloga pritegne številne obiskovalce – več kot pet milijonov jih letno obišče mesto. Zaradi množice turistov pa nizozemska prestolnica izgubi precej šarma, zato sem se v iskanju podobnih užitkov, ki naj bi jih stereotipno ponujal Amsterdam, odpravila v manjša nizozemska mesta.


Delft, rojstno mesto Vermeerja in delftske keramike
Dobro uro z vlakom iz Amsterdama je mesto Delft, ki je dom najstarejši in največji nizozemski tehnični univerzi. Tukaj so študirali ali se izpopolnjevali recimo Jacob van't Hoff, dobitnik prve Nobelove nagrade iz kemije, Gerard Philips, soustanovitelj podjetja Philips, in Ben van Beurden, trenutni direktor naftnega magnata Shell. Univerza gosti veliko mednarodnih znanstvenih konferenc, recimo EuroMOF na področju kemije poroznih materialov novembra 2017, ki se jih redno udeležujejo tudi slovenski znanstveniki. Poleg številnih akademikov pa Delft obišče veliko ljubiteljev umetnosti, saj se je prav tukaj v 17. stoletju rodil in deloval slikar Johannes Vermeer, zloglasni avtor Deklice z bisernim uhanom in Mlekarice. Čeprav njegov opus obsega manj kot štirideset del, se je Vermeer zaradi svojega prefinjenega sloga in inovativne uporabe svetlobe vpisal med najpomembnejše slikarje vseh časov. Ker je bil rojen v Delftu, lahko v mestu obiščete njegov muzej, a če boste želeli videti originale njegovih mojstrovin, se boste morali odpraviti v amsterdamski Rijksmuseum ali v Mauritshuis v Haagu. Poleg znamenitega umetnika pa se mesto ponaša tudi z belo-modro delftsko keramiko, ki so jo tukaj začeli izdelovati v 16. stoletju. A žal je danes pristnosti v keramičnih izdelkih bolj malo – večina tistih, ki jih ponujajo v turističnih trgovinicah, je narejenih na Kitajskem, saj povpraševanje daleč presega ponudbo, ki jo lahko zagotovi nekaj redkih originalnih delavnic.  


Haarlem, dom manj poznane Ane Frank in kanalov
Verjetno je skoraj vsak vsaj slišal, če že ne prebral dnevnik Ane Frank, judovske deklice, ki se je s svojo družino več let v času druge svetovne vojne skrivala pred nemškim nacizmom v skrivnem stanovanju v središču Amsterdama. Horde turistov dandanes drejo v njihovo domovanje, ki je preurejeno v muzej, le malo ljudi pa pozna družino Ten Boom, ki je v istem obdobju v amsterdamskem sosedu, mestu Haarlem pomagala stotinam Judov pribežati na varno. Družina urarjev je v zgornjem nadstropju svoje hiše v centru Haarlema uredila skrivališče, kjer so skrivali Jude in druge pribežnike. S posebnim trikotnim znakom, ki so ga postavili na okno, so označili, da je prehod čist in tako so uspešno pretihotapili številne ljudi dokler niso bili proti koncu vojne izdani, podobno kot družina amsterdamske Ane Frank. Večina članov je umrla v zaporih ali koncentracijskih taboriščih, edina preživela Corrie Ten Boom pa je po koncu vojne objavila več knjig, v katerih opisuje dogodke tedanjih grozovitih časov. 

Veliko nizozemski mest, vključno z Amsterdamom, Delftom, Haarlemom, Leidnom, Rotterdamom in Utrechtom, je zgrajenih ob kanalih, ki sluzijo kot prometne žile. Raje kot z avtomobili, ki zaradi visokih cen goriva, vozniškega izpita, mesečnih dajatev za lastništvo in jeklenega konjička samega predstavljajo velik strošek, se ljudje vozijo s kolesi in čolnički. Ceste so povsod opremljene s širokimi kolesarskimi stezami, saj se kolesari ne le znotraj mest, temveč tudi med mesti, kanali pa imajo podobno kot ceste sistem prometnih znakov, semaforjev in drugih označb, da promet poteka gladko. Haarlem ni nobena izjema – prehod večjim čolnom omogočajo številni dvižni mostovi kot tale na fotografiji.  


Leiden, Rembrandtovo in univerzitetno mesto 
Če je Delft znan po tehniki, je Leiden dom znanosti. Imenujejo ga celo »mesto odkritij«, saj so tukaj odkrili na primer refrakcijo svetlobe in Snellov zakon, superkonduktivnost, izvor kometov in celo Einsteinova teorija o širjenju osončja je bila skovana tukaj. Če v Delftu univerza zajema določen del mesta, je v Leidnu drugače: različne univerzitetne zgradbe prepletajo mesto, ki se zaradi tega preobrazi v pravo študentsko mesto. Povsod so knjižnice, kavarnice polne mladih in seveda tudi Heinekena ne manjka. Moj prvi stik z Leidnom je bil izlet z ladjico po kanalih, turistični izlet, ki si ga večina privošči v Amsterdamu. Kljub temu, da sem bila tam sredi julija, pa me je na tej nesrečni ladjici pošteno zazeblo. Vreme na Nizozemskem je namreč sila nepredvidljivo. Tudi v poletnih mesecih sončne žarke pogosto zamenjajo oblaki, megla in dež, temperature pa se lahko spustijo do vsega nekaj nad deset stopinj Celzija. Fascinantno je, da kljub spremenljivemu vremenu ljudje nemoteno kolesarijo in se vozijo s čolnički brez streh.


Leiden je mesto, znano kot rojstni kraj umetnika Rembrandta Harmenszoona van Rijna, ki je bolj poznan kot Rembrandt, saj je svoja dela podpisoval zgolj s svojim prvim imenom. Obiščete lahko njegovo rojstno hišo, ki je preurejena v muzej ali pa se sprehodite po Rembrandtovi ulici. Leidenčani so ponosni na svojega rojaka, ki je danes smatran za najpomembnejšega umetnika v nizozemski umetnostni zgodovini. A če si želite ogledati originale njegovih del, boste morali obiskati amsterdamski Rijksmuseum ali den haaški Mauritshuis, nekaj njegovih del pa je raztresenih po umetnostnih muzejih po celem svetu, recimo v Londonu, Sankt Peterburgu, New Yorku in Washingtonu.      

Horde turistov dnevno preplavljajo Amsterdam in ga delajo vse manj privlačnega, a Nizozemska na srečo skriva tudi veliko manjših mest, ki imajo sicer dobro turistično infrastrukturo, a so vseeno manj oblegana in bolj očarljiva. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na neskončne peščene plaže, kjer boste gotovo našli notranji mir in na nizozemsko podeželje, kjer nastajajo eni najokusnejših sirov na svetu. 

Prijava