Raziskovanje Islandije malo drugače

Tu se začenja moja današnja zgodba, v kateri bom govorila, kaj vse sem se naučila odkar sem sredi julija pod seboj zagledala neverjetno islandsko pokrajino. Na Islandiji bom ostala pol leta in v tem času bi rada z vami delila svojo na novo pridobljeno neformalno izobrazbo. Predvsem se mi zdi pomembno, da se ljudje začnemo zavedati, koliko se dejansko lahko naučimo skozi prostovoljske programe, ki nam omogočajo potovanje in spoznavanje tujih kultur.

Ime mojega projekta je HI ECO PROMOTERS in poteka v organizaciji HI Islandija. V tem projektu sodelujeva dve prostovoljki. Jaz sem HI ECO ADMINISTRATOR, medtem ko je moja soprostovoljka HI ECO COMMUNICATOR. Glavna cilja projekta sta razvijanje novih poti za povečanje trajnosti v vsakodnevnem delovanju hostlov HI v Reykjaviku in ozaveščanje domačih ter tujih gostov in zaposlenih o trajnostnem razvoju.

Katere kompetence sem pridobila med delom v hostlih HI?

V času svojega prostovoljskega dela razvijam mnoge kompetence, ki so pomembne tako za moje poklicno življenje kot tudi za moj osebni razvoj. V organizaciji so me že takoj na začetku navdušili s svojimi načini uvajanja trajnostnih rešitev v svoje delovanje. Eno je zapisati besede trajnostni turizem v svoje dokumente, a nekaj čisto drugega se je tega držati. In tu se učim točno tega, kako živeti trajnosti turizem in kako ga približati gostom. Pa če gre za tako preprosto stvar, kot je ustvarjanje oznak za smeti. In tu je že drugo znanje, ki ga pridobivam, in prepričana sem, da bom na koncu svojega bivanja postala strokovnjakinja za smeti.

Po hostlih delam obhode, na katerih opažam stvari, ki bi lahko bile bolj trajnostne. Spoznala sem, da ni dovolj, da nekaj samo napišem na list, ampak da na to opozorim zaposlene in s svojim dejanjem ustvarim pozitivno spremembo. Druga stvar, ki jo spoznavam, je prilaganje trenutnim razmeram, ko neka stvar, ki je veljala danes, jutri ne velja več. To, kako se nekdo ali neka organizacija odzove na spremembe, na primer na spremembe zaradi koronavirusa, pove veliko o njem oziroma o organizaciji. Tu sem že hitro spoznala nove načine prilaganja novim razmeram. Posebej pomembno se je obrniti k lokalnemu prebivalstvu, saj lahko to kmalu postane tvoj edini gost. Tako se učim, kako mu trajnost približati. Včasih se mi zdi, da se v teh dnevih pozabi na okolje, zato je moja pomembna vloga, da to spremenim. A ta čas, ko nismo obdani z zahtevami gostov, ponuja priložnosti za miren premislek o prihodnosti in iskanje novih poti za izboljšanje starih.

Kompetence, pomembne za delo v hostlu, pridobivam kar tako mimogrede. Tako sem se na primer naučila zlagati perilo na hostelski način ali si pripraviti kavo na velikem avtomatu. Učim se o različnih vlogah in delovnih nalogah v uspešni hostelski organizaciji. Spoznavam pomen dobrega vzdušja na delovnem mestu in dobrega odnosa z gosti. Pomembno je, da znamo prisluhniti osebju in gostom, saj lahko le tako napredujemo in ohranjamo dobre odnose. Počutim se, kot da mi projekt daje priložnost, uresničim svoje ideje, za katere upam, da bodo pripomogle k še bolj trajnostnemu delu v hostlih in k boljši promociji vizije.

Kaj se učim v prostem času?

Spoznavam islandsko kulturo, jezik in pokrajino. Posebej sem sem posvečala učenju islandščine, ker verjamem, da če nekje živiš dolgo časa, se že spodobi, da poznaš osnove jezika. In islandščina je tako zelo nenavaden jezik, da je že zaradi tega zanimiv. Večkrat sem prebrala, da je podobna starodavnemu vikinškemu jeziku, torej je zame vikinški jezik. In že zaradi tega je učenje lažje. Sedaj, ko je konec enomesečnega tečaja, bom islandsko govorila s sodelavci v organizaciji, ki ne samo da mi povedo pomene besed, ampak mi še razložijo, zakaj je tako. V prostem času raziskujem Reykjavik in spoznavam tako turistične kot neturistične točke. Tako bom lahko turistom svetovala, kam naj se podajo. V časih, ko je turistov veliko, je namreč pomembno, da raziskujejo tudi manj obiskane točke, in teh skritih kotičkov je v Reykjaviku kar veliko. Velikokrat se tudi jaz podam v muzeje, kar je super, saj imam tako neomajno veliko časa za spoznavanje muzeja in posledično nekega novega delčka Islandije. Islandci obožujejo bazene, kavo in sladoled, zato po svojih najboljših močeh spoznavam te dele kulture. Veliko novih znanj sem pridobila na izletih zunaj mesta, predvsem v čudoviti islandski naravi, ki je na našem planetu edinstvena. Tu lahko opazujemo izginjanje ledenikov ali pa posledice vulkanskih izbruhov. Sporočilo o tej ranljivi naravi bi rada prenesla do naših gostov in obiskovalcev.

Zgoraj sem omenila učenje islandskega jezika, a zraven kar tako mimogrede utrjujem še angleščino, saj je ta uradni jezik projekta. Čedalje več razmišljam v angleščini, tako sem pred kratkim mačko nadrla kar v tem svetovnem jeziku. Živim in delam v multikulturnem okolju, kjer imam možnost spoznavati različne kulture, in to neposredno pri prebivalcih različnih držav.

Naučila sem se še nekaj pomembnega. In sicer da ni nič narobe, če kakšen dan čez vikend preživim bolj sproščujoče. Kar na Islandiji pomeni, da preživiš prosti čas v bazenu in se nato podaš še na sladoled in kavo. Ter seveda v knjigarno, kjer delaš nove načrte za prihodnost.