Doživite in občutite Brežice s pristnim zelenim okoljem, kjer se neokrnjenost narave dotakne bogastva pokrajine. Navdiha in ležernosti polne arome pomladi ali poletnega jutra lahko okusite v obliki nordijske hoje po Vrbini, z obiskom energijskih točk na poti do Sv. Vida, s počitkom na klopi v osvežilni senci mestnega in grajskega parka, ogledom kulturno zgodovinskih znamenitosti, ali pa se podate na prava poletna doživetja ob zeleni lepotici reki Krki, kjer se lahko kopate, se podate na spust s kanuji ali sami izberete svoj samotni otok te lepotice. Uživajte v pestrosti največjega slovenskega zdravilišča in kopališča Term Čatež, igrajte odbojko na mivki v Športno rekreacijskem centru Grič, odpravite se s splavom po reki Savi ali pa se zavihtite na edinstven First wake park v Sloveniji, ki ponuja obilo možnosti za željne adrenalina. Raziskujte življenje Jovsov, spomenika narave, opazujte edino znano gnezdišče čebelarja, stopite na prvo vodno učno pot, zazrite se v najvišje in objemite najmogočnejše drevo. Občutite pestrost gastronomije okolja, slastno vinsko kapljico dveh dežel, spoznajte repnice ter prisluhnite zgodbam, ki jih pripovedujejo skozi podobe na stenah.
Kakšen pomen so imele v srednjem veku, nam danes razkrivajo ostanki mestnega obzidja s severnimi in južnimi mestnimi vrati ter obrambnimi stolpi, o starosti pa odkritja z dokazi naselbine v pozni bronasti dobi ter celo sledovi iz prazgodovinske naselbine. Ne dolgo nazaj je bila izdana tudi zloženka "Iz preteklosti Brežic", kjer je poskrbljeno za primerno predstavitev ostankov, ki so se ohranili v Brežicah, in zgodovine tega starega kraja. Celostno pa so zaznamovana tudi najdišča. V zloženki spoznamo zadnja odkritja, ki pojasnjujejo točni položaj severne fronte mestnega obzidja, obliko in način gradnje vhodnega stolpa ter globino obrambnega jarka. Ob južnih mestnih vratih so naleteli na štiri metre debele temelje obzidja in povsem nepričakovano še na sledove prazgodovinske naselbine. Na mestu današnje nove pošte pa so že lani odkrili tudi ostanke obzidja in obrambnega stolpa oziroma ostanke mestne bastije.
Brežice so bile že zgodaj močno utrjene. Debelo in visoko obzidje in globok jarek sta mu bila v bran. Ohranil se je deloma še vzhodni zid; ob njem stoje hiše in 47 m visok vodovodni stolp v stranski ulici, ki teče vzporedno s podolgastim glavnim trgom, v drugi vzporedni ulici pa se je raztezal nekoč mestni jarek. Tudi severni zid je še deloma ohranjen. V njem je vzidana Predaničeva hiša. Mesto je imelo dvoje mestnih vrat, ki so jih I. 1750. podrli. Severna vrata so bila pri sedanji uradniški hiši (prejšnjem I. 1909. zgrajenem Nemškem domu), južna vrata pa pri gradu, ki je dobil, kakor kaže letnica nad grajskimi vrati, sedanjo obliko l. 1548.
L. 1501. je cesar MaksimiIjan I. dal Brežicam pravico do lastnega grba, ki se je ohranil do današnjih dni in kaže nad tekočo vodo tri brda in v ozadju piramido. Tekoča voda pomeni Savo, tri brda bržkone dežele Štajersko, Kranjsko in Hrvaško, a piramida za temi deželami vzhajajoče sonce. Obenem je dovolil dva sejma in tedenski tržni dan (v soboto). L. 1526. so Habsburžani zavladali tudi na Hrvaškem in Ogrskem. Od tedaj je zgodovina Brežic tesno zvezana s hrvaško zgodovino in slovensko ime kraja nam je iz 16. stoletja ohranjeno v hrvaških zgodovinskih spomenikih. V 16. stoletju se je rabila večinoma edninska oblika »Brežec«. Isto obliko najdemo največkrat v 17. stoletju pri Frankopanih, tedanjih lastnikih gradu, poleg množine »Brežci«. Oblika »Brežci« je torej starejša nego »Brežice« (izg. Brežce), kar priča tudi sedanja govorica okoličanov, ki pravijo »Brežci/e«. Torej, lepo vabljeni v Brežce, in spoznajte, zakaj so tu jutra bližje soncu.