Prijavite se na spletni časopis Globetrotter.

 
Naziv: *
e-mail: *
 
Prijavi se na spletni časopis

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

 
Januar - Februar 2013
Sončna Država Florida - 1. del

V zimskih mesecih, kadar je zunaj pogosto pod ničlo, nam misli rade uidejo v tople kraje, ko si predstavljamo, kako lepo bi bilo odpotovati nekam, kjer je tudi v času najhujšega mraza pri nas prijetno toplo in sončno. In kateri kraj je temu najbližje, če ne tista država, katere registrske tablice avtomobilov nosijo pridevnik sončna (angl. Sunshine State)? Tako je, pisal bom o Floridi, jugovzhodni ameriški zvezni državi, kamor sem pobegnil iz slovenske zime in se naužil sonca, ki upam, da me bo grelo skozi naslednje – hladnejše mesece leta.

 
ALIGATORJI POD PALMAMI

Ime Florida je španskega izvora in pomeni cvetoče oz. cvetlično. Polno bujnega tropskega rastja se je kopno prikazalo Špancem, ki so te kraje odkrili nekaj dni po veliki noči in zato so ga temu ustrezno poimenovali. Kasneje so Španci Florido sicer prepustili Angležem, a ime se je vseeno ohranilo. Kljub veliki poseljenosti in prepletenosti infrastrukture modernega časa, se še danes Florida domačinom in obiskovalcem predstavlja kot destinacija s tropskim rastjem, sinjim nebom, turkiznim morjem in belimi peščenimi plažami. Pogled pa najbolj pritegne cvetoči hibiskus, ki velja za nacionalno rožo Floride, ki s svojimi živimi cvetovi poleg nepogrešljivih palm popestri nemalo kateri vrt, park ali ulico.

 
 Ob omenjanju flore nikakor ne morem mimo nacionalnega parka Everglades, ki s svojim živalskim in rastlinskim svetom predstavlja edinstven del Floride. Splošno razširjenemu prepričanju navkljub Everglades ni močvirje, ampak je najpočasnejša reka na svetu, široka 100 in dolga 160 kilometrov.  Zaradi majhnega naklona (Florida je ravninska država) voda teče s hitrostjo samo ene milje (1,6 kilometra) na dan, na svoji poti od jezera Okeechobee proti jugozahodu do izliva v Mehiški zaliv. Da je to res počasi, potrjuje dejstvo, da želva, ki ne sodi ravno med hitrejše plavalce, preplava kar tri milje na dan. Everglades je s svojo floro in favno ena najpomembnejših turističnih destinacij Floride, ki je skoraj noben obiskovalec ne izpusti s svojega programa. 70 % površine Evergladesa predstavlja bolj ali manj visoka trava, zaradi česar si je področje prislužilo naziv „reka trave“, ostalih 30 % pa odpade na drevesa, ki rastejo na malo višje ležečih delih, ki štrlijo iz vode, imenovanih „hammocks“. In ravno v takem okolju domujejo najbolj znani prebivalci Floride – aligatorji. Najpriljubljenejša aktivnost ob obisku tega narodnega parka je vožnja s čolnom na vetrni pogon po naravnih in umetnih poteh, vrhunec katere je plovba med drevesi in oprezanje za aligatorji, ki jih je na tem območju že več kot milijon.
 

Everglades je edini kraj na svetu, kjer skupaj živijo sladkovodni aligatorji in krokodili, ki so prebivalci slanih voda, saj se tu mešata slana voda Mehiškega zaliva in sladka voda reke Everglades, kar predstavlja ugodne pogoje za življenje obeh.

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE ALI LATINSKA AMERIKA?!

V 16. stoletju so Florido najprej kolonizirali Španci in to obdobje se danes imenuje prva hispanizacija. Od sredine 20. stoletja pa poteka druga hispanizacija, ki je po obsegu in intenzivnosti mnogo bolj pomembna od prve. Zanimivo je, da glavni akterji druge hispanizacije niso Španci, temveč špansko govoreči prebivalci Latinske Amerike, ki zapuščajo svoje domove in se množično naseljujejo na jugu Floride v okrožju Miami – Dade. Tako je danes v Miamiju več kot 50 % prebivalcem materni jezik španščina. Prevladujejo priseljenci s Kube, a precej jih je tudi iz ostalih karibskih držav in držav Centralne Amerike.

 
V okrožju Miami – Dade je španščina del vsakdanjega življenja, ampak v predelu Miamija na Osmi ulici, ki se imenuje Mala Havana, je španščina  več kot le-to; je namreč vez, ki priseljence s Kube povezuje med sabo in z njihovo domovino. Kubanci so se začeli priseljevati v Miami po kubanski revoluciji, kar ne preseneča, saj je Florida najbližje kopno Kubi.  Po glavnem mestu svoje domovine – Havani – so priseljenci poimenovali svojo četrt, si jo uredili po domače in tako danes v prijetnem okolju posedajo v sencah dreves, kadijo cigare, v parkih igrajo karte ali domine ter se pogovarjajo – seveda v španščini – o trenutni politični situaciji na Kubi ter oživljajo spomine na domovino, ki je blizu, a vendar daleč. Poleg špansko govorečih imajo svojo četrt tudi priseljenci s karibskega otoka Haiti, ki se imenuje Mali Haiti, v katerem za razliko od kubanske četrti prevladuje kreolska francoščina. Že na prvi pogled je opazen tudi velik delež črnskega prebivalstva. Na ameriškem jugu živi dosti temnopoltega prebivalstva, potomcev nekdanjih sužnjev, ki so delali na velikih plantažah.

BUENVENIDOS A MIAMI

Z besedo Florida večina ljudi povezuje Miami, mesto bogatih in slavnih, ki ni ne glavno mesto Floride pa tudi ne največje mesto, a je sigurno najbolj znano. Miami je del okrožja Miami-Dade, katerega celotno širše metropolitansko območje je po številu prebivalstva eno izmed največjih v ZDA. Okrožje Miami – Dade obsega več mest in nekatera izmed njih že v svojih imenih izdajajo eksotičnost svoje lokacije. Tako imamo mesta z znanimi plažami, ki vsebujejo ime plaža (angl. beach) že v svojem imenu (Miami Beach, Palm Beach), spet drugo je poimenovano po kokosu (Coconut Grove), naslednje pa po koralah (Coral Gables), ki je v preteklosti bil najpomembnejši in najcenejši gradbeni material v teh krajih.

 
Srce okrožja predstavlja zaliv imenovan Biscayne Bay, ki ga na zahodni strani omejuje celinski del Miamija in na vzhodni otok Miami Beach.  V središču Miamija so takoj ob morju zgradili prekrasen nakupovalni center Bayside Marketplace, ki danes predstavlja središče življenja  Miamija, od tu pa se lahko podaš na slabi dve uri trajajočo plovbo po zalivu ob spremljavi latinskih ritmov pesmi, tudi neuradne Smithove himne Miamija „Welcome to Miami, Buenvenidos a Miami“. Ladjica na svoji poti po zalivu pluje pod visokimi loki elegantno zaobljenih mostov, ki povezujejo Miami in Miami Beach,  ter okoli umetno nasutih otokov zvenečih imen s še bolj zvenečimi prebivalci s panoramo Miamija v ozadju. Na otokih, ki se imenujejo Zvezda, Palma in Hibiskus najdemo same razkošne palače, v katerih domujejo slavni in bogati. Med plovbo ne moremo spregledati številnih velikih ladij križark, ki so zasidrane v Miamijskem pristanišču, ki velja za izhodišče številnih križarjenj po Karibskih otokih. Seveda Miami obdajajo tudi otoki, nekateri sicer umetni, a večina je naravnih. Največji je Miami Beach, ki je mesto za sebe in ni del Miamija (a je del okrožja Miami - Dade), ki je po vsem svetu prepoznaven po svoji več kilometrov dolgi peščeni plaži. Plaža leži na atlantski vzhodni obali južnega dela otoka, ki se imenuje South Beach oz. skrajšano SoBe, ki je daleč najbolj obiskan. Vendar Miami Beach ni poznan samo po plaži, ampak tudi po številnih zgradbah, zgrajenih v stilu Art Deco, ki se raztezajo vzdolž avenij Washington in Collins ter ulice Ocean Drive, ki velja za pravo zbirališče znanih in slavnih.

Več o Floridi v naslednji številki Globetrotterja.

 
 
 
Obiščite HI USA ali hihostels.com, da rezervirate katerikoli hostel v USA.