Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Potovanje v Švico

Veliko več kot sir, čokolada in noži

Švicarsko urejenost, olikanost in lokalne posebnosti pa tudi draginjo sem začel spoznavati v Zürichu. Velikem gospodarskem, univerzitetnem  in kulturnem središču ob istoimenskem jezeru. Najugodnejše prenočevanje sem seveda našel v HI hostlu Zürich. Mladinski hotel predstavlja velika nenavadno oblikovana zgradba. Postavljena je bila že pred dobre pol stoletja in je proglašena za arhitekturni spomenik. Pred nekaj leti so jo zgledno prenovili, na voljo pa so sobe z dvema ali štirimi posteljami. Ob vsaki sobi je še priročna predsoba z umivalnikom. V pritličju te prijazno sprejmejo veliki skupni prostori, katerih del predstavlja tudi jedilnico. Poleg zajtrka, ki je že v ceni s prenočiščem, si lahko omisliš tudi večerjo ali pa morda za pokušino eno najbolj značilnih švicarskih jedi – fondue. Vsekakor je tudi ponudbe hrane tu med najcenejšimi v mestu.

Vsebina

Veliko mesto je mogoče spoznavati kar peš. No vsaj ožje mestno središče. Mladinski hotel je malo umaknjen na mestno obrobje, kar pride prav za prihod z avtomobilom. Za potepanje po mestu pa je priporočljivo kupiti dnevno vozovnico, ki je veljavna na prav vseh prevoznih sredstvih, od avtobusa, tramvaja pa do ladij, ki povezujejo rečne in jezerske bregove.

Zgovorna domačinka Susanna me je v nekaj urah seznanila z nekaterimi znamenitostmi: evangeličansko katedralo, veliko uro na stolpu (menda največjo v Švici), mestno hišo, ki stoji nad reko in velika železniško postajo, ki je bila nekoč ena najimenitnejših v Evropi. Zavila sva tudi v slovito nakupovalno ulico Bahnhofstrasse na kateri se vrstijo razkošne trgovine z ne ravno prijaznimi cenami. Za ugodnejše nakupe je potrebno oditi nekaj sto metrov stran v nekdanjo delavsko četrt, kjer je mogoče najti tudi vrsto gostinskih lokalov. Najprijetnejše pa sem se počutil v starem središču na drugem bregu reke Limmat, ki nekako spominja na staro Ljubljano. Susanna je tu živela v študentskih letih in je poznala skoraj vsak lokal in trgovino. Sprehodila sva tudi mimo hiše, v kateri je pred  dobrim stoletjem začelo nastajati umetniško gibanje dadaizem. Za posedanje v prijetnih lokalih tisti večer nisva našla časa pa tudi za nakupe sem bil prikrajšan, saj v Švici večino trgovin zapirajo že pred 19. uro. Tudi ena najboljših mestnih čokoladnic Sprüngli je bila žal že zaprta. A za čokoladne skušnjave nisem bil prikrajšan, saj sem si jih lahko privoščil že naslednji dan. To je bil dan za manjše nakupe. Kljub vsesplošni draginji so vsaj švicarski izdelki cenejši kot drugod v Evropi. In tako si je mogoče privoščiti kvalitetno uro že za nekaj deset evrov, če zmorete pa seveda lahko odštejete tudi preko 100.000 evrov… Švicarski nož je verjetno še en uporaben spominek, brez katerega se domov vrača le redko kdo. Pri nakupu pa velja malo pozornosti in je dobro izbrati eno izmed švicarskih znamk – Victorinox ali Wenger. Da ne boste doma razočarani, ko bo na nožu pisalo narejeno na Kitajskem… In ni vse samo v imenu, švicarski proizvajalec daje na svoje izdelke doživljenjsko garancijo.

Angleščina je za sporazumevanje v mestu in tudi drugod po Švici kar primeren jezik. Sicer zvonka švicarska nemščina predstavlja tako poseben dialekt, da ga tudi Nemci težko razumejo. In čeprav je nemščina eden izmed uradnih jezikov in se je vsi učijo v šoli, mladi Švicarji, ki prihajajo iz različnih jezikovnih predelov (nemški, francoski, italijanski) med seboj govorijo kar angleško.

Prikupni Luzern

Luzern sem si izbral za naslednji postanek. Tudi tu sem našel mladinski hotel Luzern na obrobju mesta a vseeno oddaljen le malo daljši sprehod od slikovitega središča ob reki in jezeru. Ob prihodu me je pozdravila celo krava – no najbližje so mukale na sosednjem hribu, v hostlu pa imajo na hodniku nekakšno maskoto poslikano s HI simboli. Domiselno so jo poslikali pred nekaj leti, ko so si lahko v okviru umetniškega projekta podjetja z različnih koncev države s svojimi barvami ali logotipi omislila svojo kravo. In tako lahko danes velike skulpture občuduješ marsikje, tudi na kakšnem domačem vrtu… Sobe v dokaj novem hostlu so različne, v največjih pa je tudi več kot deset ležišč. Pri sicer običajnem zajtrku si velja privoščiti domači müsli, katerega vsako jutro pripravijo iz kosmičev, suhega sadja in jogurta.

Mesto je znano po prijetnih nakupovalnih ulicah in predvsem predelu ob reki Reuss. Pod ohranjenim srednjeveškim obzidjem reko prečka najstarejši pokriti leseni most v Evropi, katerega nastanek sega v 13. stoletje. Namenjen je samo pešcem. Na poti med hostlom in mestnim središčem se velja kdaj pomuditi v majhni skriti ulici Steinen. Znana je namreč po lokalih, trgovinah in delavnicah različnih ustvarjalcev in umetnikov. Na njihovo delo opozarjajo barvita pročelja, stenske poslikave in različni kipi.

Med gorami

S pravo alpsko pokrajino sem se prvič srečal šele v Brienzu in okolici. Kraj leži ob velikem jezeru, nad katerim se dvigujejo tudi več kot tri tisoč metrov visoki vrhovi.  Brienz se postavlja s tako prijetnim hostlom Brienz, da sem moral ostati vsaj en dan. Urejen je v manjši hiši tik ob jezeru. S svojimi lesenimi hodniki in pogradi še najbolj spominja na kakšno planinsko kočo. Ker je bolj majhen je priporočljiva rezervacija, saj ga pogosto obiskujejo skupine. Do trgovin in lokalov v Brienzu je le kakšnih deset minut daleč. Za kraj so značilne velike lesene švicarske hiše ter rezbarska umetnost – tu imajo celo šolo za to obrt. Premorejo kar dve železniški postaji. S starejše od pomladi do jeseni vsakodnevno vozijo vlaki po gorski železnici Rothorn, ki je speljana kar 2244 m visoko.

V okolici je še več prijetnih točk za obisk. Za malo razvajanja si velja privoščiti kosilo v razkošnem dvorcu-hotelu Giessbach. Tik ob njem čez prepadne stene padajo mogočni slapovi, ki so bili velika atrakcija za imenitno gospodo že pred več kot stoletjem. Takrat so zaradi njih zgradili tudi še danes delujočo vzpenjačo, ki je obiskovalce vozila iz manjšega pristanišča do dvorca. Cesto so namreč naredili šele pred nekaj desetletji.

Z vzpenjačo se velja zapeljat vsaj še v bližnjem kraju Meiringen. Ta močno olajša pot do poldrugo uro oddaljenega slapa Reichenbach, ki je znan zaradi Sherlocka Holmesa. Se sliši čudno? No prav ob tem slapu se je namreč končala življenjska pot slavnega knjižnega detektiva, ko je med prerivanjem z nasprotnikom zgrmel v prepad. Holmesu je v bližnjem kraju posvečen manjši muzej.

Če si pri volji za obisk še kakšne gorske železnice si lahko privoščiš vzpon na kar 3454 m visoki Jungfraujoch. Cena je kar zasoljena (okoli 150 eur), a gorska železnica je najvišja v Evropi in vsakodnevno se z njo pripelje na stotine turistov.

Švicarska riviera

Ko obiščem nov, tokrat francosko govoreči švicarski kanton, se mi zazdi, da sem v novi državi. Že radijske postaje postanejo s francosko govorečimi napovedovalci nekako privlačnejše pa čeprav imam s francoščino prav toliko težav, kot z nemščino. Klima ob velikem Ženevskem jezeru postane toplejša in pozdravijo me prvi vinogradi. V velikem mestu Lausanne pa se počutim, kot bi bil na rivieri. Obala daje skoraj videz morske, obilica parkov in sprehajalnih poti pa nudi prijeten oddih po spoznavanju mestnih ulic. Tudi, če nisi ljubitelj muzejev, si velja ogledati vsaj Olimpijski muzej. No žal ga še do prihodnjega leta obnavljajo a del bogatih zbirk si je mogoče ogledati na začasno zasidranem starem parniku v bližnjem pristanišču. Na ogled so tudi medalje in štafete, med katerimi seveda ne manjkajo tiste, ki bodo letos zaznamovale Olimpijske igre v Londonu.
 
Mladinski hotel Lausanne je kar precej oddaljen od mestnega središča. Vsekakor preveč za pešačenje. A k sreči vsem, ki plačajo prenočevanje v Lausannu, pripada kartica za brezplačno uporabo  mestnih javnih prevoznih sredstev. Hostel predstavlja velika enonadstropna zgradba prijetno odeta v les in postavljena tako, da ima v notranjosti več odprtih atrijev v katerih je prijetno posedeti. Sobe z do štirimi posteljami so prostorne, v njih pa je dovolj prostora tudi za nekaj omar in veliko polico, ki uspešno nadomešča pisalne mize.

S podobno prijetno klimo se postavlja tudi mesto Locarno, v italijansko govorečem kantonu na jugovzhodu države. Mesto leži ob jezeru Lago Maggiore, katerega večji del sicer sega v Italijo. Tako se kar sama po sebi ponuja priložnost še za obisk bližnje države. Sicer pa se s prehodom meje ne spremeni kaj dosti, saj je pokrajina podobna, govorijo isti jezik, le cene so namesto v frankih v evrih, ter seveda nekoliko prijaznejše do popotnikov.

Locarno se razprostira kar daleč ob jezerskih bregovih, toda najzanimivejši stari del mesta z velikim trgom je majhen. Na njem se večkrat odvijajo različne prireditve in tu je tudi večina trgovin ter gostinskih lokalov. Tudi do HI hostla Locarmo ni daleč. Urejen je v več hišah, ki so povezane v celoto in vse zgledno obnovljene. Najprijetnejše so dvoposteljne sobe v katerih sta na voljo tudi kopalnica in balkon z razgledom. Goste pa na mizi za dobrodošlico pozdravi krožnik s sadjem….

Švica je vsekakor ena izmed najdražjih evropskih držav. Poleg prevozov največji strošek predstavljajo prenočišča. K sreči je na voljo dovolj mladinskih hotelov HI. Kakorkoli že načrtuješ potovanje, primernega HI hostla ne bo težko najti, saj jih zveza združuje več kot petdeset!

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti 10% ceneje

Prijava