Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Černobil 25 let kasneje – 2. del

Pripjat je bilo torej mesto, kamor so prišli iskat zaposlitev in boljše življenje iz vseh delov Sovjetske zveze, saj je poleg višjih plač, od povprečja v Sovjetski zvezi, ponujalo vse za visoko kvaliteto življenja.

Vsebina

Prvi postanek v mestu je bil na Leninovem trgu, ki je bil tudi središče mesta. Po ogledu zapuščenih blokov se sprehodimo do kulturnega doma, kjer je bila tudi velika plesna dvorana,v zadnjih prostorih pa telovadnica, kjer še danes stojijo goli za mali nogomet.

Iz telovadnice se ponuja pogled na lunapark, ki so ga predčasno odprli 27. aprila, torej na dan evakuacije.

Eksplozija v 4. bloku jedrske elektrarne V.I. Lenina se je zgodila 26. aprila 1986, ob eni uri in enaindvajset minut zjutraj. Da bi preprečili paniko so oblasti najavili evakuacijo, ko so bili nanjo pripravljeni. Glede na okoliščine,se je evakuacija mesta s 50.000 prebivalci zgodila skoraj nemudoma, upoštevaje vse razsežnosti takšne operacije. V enem samem dnevu so iz vseh krajev priskrbeli 1.300 avtobusov in uredili nekaj vlakovnih kompozicij ter začeli z evakuacijo ob 14. uri naslednji dan. Mesto so izpraznili v pičlih dveh urah, prebivalce pa so pozvali, naj vzamejo le dokumente in najnujnejše stvari, saj se bodo čez nekaj dni vrnili, ko se sevanje umiri. Da bi preprečili paniko in odvrnili pozornost, predvsem otrok, od katastrofe, so taisti dan, torej 4 dni pred načrtovano otvoritvijo, zagnali lunapark in tako olajšali najmlajšim čakanje na enosmerno potovanje v nove domove. Prebivalci so se lahko vrnili na svoje domove po preostale stvari šele po nekaj letih in to le tiste predmete, katerih radioaktivno sevanje ni preseglo dovoljene meje.

Po ogledu lunaparka smo si ogledali še plavalni bazen, ki bi ga bili v marsikaterem slovenskem mestu še danes veseli in šolski center, kjer so domovale srednje in osnovna šola.

Obisk šole je ponovno kričeče pričal o razsežnosti katastrofe, saj so ob evakuaciji na mizah ostale še odprte knjige, kar pomeni, da so učenci šolo zapustili v izjemni naglici.

Zadnja postaja na poti je bil izvor vsega – s sarkofagom pokrit reaktor v bloku 4 – torej mesto, kjer se je zgodila največja jedrska katastrofa v zgodovini.

Omejitev požara je bil le najnujnejši ukrep takoj po eksploziji, ki pa je bila relativno tiha, saj je niti v Pripjatu niti v Černobilu niso slišali niti neposredno občutili, navkljub grozovitim posledicam. Po sami eksploziji je bilo potrebno očistiti tiste najbolj radioaktivne ostanke in preprečiti pronicanje jedrskega goriva do bazenov s hladilno vodo, saj bi v stiku z njo prišlo do nekaj desetkrat hujše eksplozije, ki bi bila nevarna za skoraj vso Evropo.

Na krajih, kjer je bilo sevanje najvišje, so ocenili, da je najdaljši čas zadrževanja, ki še ni nevaren za človeški organizem zelo kratek. Na strehi sosednjega, 3. reaktorja, so imeli vojaki, ki so odstranjevali ostanke, odmerjen delovni čas le 40 sekund, saj bi vsako nadaljnje zadrževanje imelo nepopravljive posledice. Tako je čakalo v vrsti na stotine vojakov, ki so imeli edino nalogo odstraniti čim več materiala v borih 40 sekundah.

Tudi na ostalih deloviščih je bil delovni čas skrbno odmerjen, kar je pomenilo, da so potrebovali ogromno množico ljudi za preprečitev še hujše katastrofe. Ti ljudje so se imenovali likvidatorji, bilo pa jih je skupaj kar 500.000. Prav njim gre zahvala, da se jedrska nevarnost ni razširila na vso Evropo.

Po nesreči so tudi prenehali z gradnjo 5. in 6. bloka ter opustili načrte, po katerih bi z 12. bloki postala elektrarna v Pripjatu največja v Evropi.

Glede na to, da je ribolov v hladilnih kanalih seveda prepovedan, so se v njih naselile ribe, ki smo jih pred ogledom sarkofaga, ki pokriva 4. blok skupaj z reaktorjem, tudi nahranili. V izletu je namreč vključeno tudi kosilo v menzi, ki se nahaja le kak kilometer stran od jedrske elektrarne, ki je dokončno prenehala proizvajati elektriko šele leta 15. decembra leta 2000 torej dobrih 14 let po nesreči.

Pred vstopom v menzo je obvezen osebni pregled radioaktivnosti, v primeru preseženih vrednosti (le ta je po navadi na podplatih) pa sledi dekontaminacija čevljev. Glede na okoliščine lahko mirno trdim, da sem jedel kosilo na najbolj neobičajnem kraju.

Po ogledu sarkofaga nas loči le še povratek v Kijev, seveda čez iste kontrolne točke in merjenje radioaktivnosti tako vozila kot vsakega obiskovalca in opreme posebej.

Šele čisto pregledani in čisti lahko zapustimo zaprto območje, na poti do Kijeva pa nas spremlja le ena misel – kako omejiti porabo energije in s tem zmanjšati število nevarnosti, ki, tako kot Černobil, tiho delujejo in nas razvajajo s svojo ogromno količino proizvedene energije, vse, dokler ne pride do napake.

Sedaj pa še nekaj praktičnih nasvetov, kako organizirati potovanje:

Do Ukrajine lahko pridemo tako z avtom, kot z letalom. V primeru avtomobila je smiselno razmisliti o vožnji le do Užgoroda ali Lvova in od tam s spalnikom do Kijeva, saj ima Kijev dobro urejen javni prevoz, avto pa je lahko le v napoto. Seveda je priporočljivo avto v Užgorodu ali Lvovu parkirati na varovanem parkirišču.

Ta kombinacija avto + vlak je morda najboljši kompromis med ceno in udobjem, saj se do Užgoroda vozimo kakih 8 ur, potem pa lahko prespimo na udobnem spalniku in pridemo v Kijev v jutranjih urah.

Ne glede na to, kako boste prišli do Kijeva, svetujem, da že v naprej rezervirate youth hostel v Kijevu na www.youth-hostel.si in si tako zagotovite varno in zanesljivo ležišče.

V kolikor boste prenočevali v enem izmed youth hostlov v Kijevu, tudi organizacija ogleda Černobila ni problematična, saj vam lahko le-to organizirajo iz vsakega hostla. V vsakem primeru je dobro v naprej rezervirati sedež na avtobusu za ogled Černobila, saj je potrebno posredovati podatke iz potnega lista za odobritev vstopa v zaprto območje.

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti 10% ceneje

Prijava